Draft:Enohova knjiga
Henohova knjiga (tudi 1 Henoh ; [a] hebrejsko:סֵפֶר חֲנוֹךְ, Sēfer Ḥănōḵ; Giz: መጽሐፈ ሄኖክ, Maṣḥafa Hēnok) je starohebrejsko apokaliptično versko besedilo, ki ga tradicija pripisuje patriarhu Henohu, ki je bil Matuzalemov oče in Noetov praded. [1] [2] Henohova knjiga vsebuje edinstveno gradivo o izvoru demonov in nefilimov (velikanov), zakaj so nekateri angeli padli iz nebes, razlago, zakaj je bil Vesoljni potop iz 1. Mojzesove knjige moralno potreben in preroško razlago tisočletne vladavine Mesije. Henohu tradicionalno pripisujejo tri knjige, vključno z ločenima deloma 2 Henoh in 3 Henoh.
Večina judovskih ali krščanskih cerkev nobene od treh knjig ne uvršča med kanonične knjige.
Ocenjujejo, da starejši deli 1. Henohove knjige (predvsem v Knjigi stražarjev) izvirajo iz približno leta 300-200 pr. n. št., najnovejši del (Knjiga prispodob) pa je verjetno iz leta 100 pr. n. št. [3]
Sodobni strokovnjaki menijo, da je bila Henohova knjiga prvotno napisana v aramejščini ali hebrejščini, jezikih, ki sta bila prva uporabljena za judovska besedila. Ephraim Isaac meni, da je bila Henohova knjiga, tako kot Danielova knjiga, sestavljena delno v aramejščini in delno v hebrejščini. [4] Toda hebrejske verzije doslej še niso našli.
Ljudje, ki so prebivali v kumranskih jamah, kjer so bili izkopani Kumranski rokopisi in Henohova knjiga, niso bili usklajeni z glavno judovsko ločino tistega časa, imenovano farizeji, temveč so bili povezani z eno od več odcepljenih skupnosti, imenovanih Eseni, ki so se držali posebnih navad. Zato je Henohova knjiga, skupaj s številnimi drugimi besedili, odkritimi v kumranskih jamah, znana po tem, da se precej razlikuje od rabinskega judovstva. [5]
Avtorji Nove zaveze so bili seznanjeni z vsebino zgodbe. [6] Kratek odlomek 1. Henohove knjige (1,9) je naveden v Novi zavezi, v Judovem pismu 1,14-15 in je pripisan »Henohu, sedmemu za Adamom« (1. Henohova knjiga 60,8), čeprav je ta del 1. Henohove knjige midraš na 5. Mojzesovo knjigo 33,2. Med Kumranskimi rokopisi je bilo ohranjenih več izvodov odlomkov iz 1. Henohove knjige. [2] Danes je Henohova knjiga v celoti ohranjena le v etiopskem prevodu Giz.
Henohova knjiga je del svetopisemskega kanona, ki ga uporabljata etiopska judovska skupnost Beta Izrael in krščanska etiopska pravoslavna cerkev Tewahedo. Ostale judovske in krščanske skupnosti imajo Henohovo knjigo za nekanonično ali nenavdihnjeno, vendar jo lahko sprejmejo kot knjigo z zgodovinskim ali teološkim pomenom.
Kanoničnost[edit]
Judovstvo[edit]
Glede na število izvodov, najdenih v Kumranskih rokopisih, je bila Henohova knjiga v obdobju drugega templja (516 pr. n. št. - 70 n. št.) zelo brana. Danes je etiopska judovska skupnost Beta Izrael edina judovska skupina, ki Henohovo knjigo sprejema kot kanonično in jo še vedno hrani v svojem liturgičnem jeziku Giz, kjer ima ta knjiga pri bogoslužju osrednjo vlogo. [7] Razen te skupnosti je bila Henohova knjiga izključena iz uradnega kanona Tanakh in Septuaginte ter zato tudi iz spisov, ki so danes znani kot Devterokanonične knjige.[8][9]
Notes[edit]
References[edit]
- ^ Barker, Margaret. (2005) [1987]. "Chapter 1: The Book of Enoch," in The Older Testament: The Survival of Themes from the Ancient Royal Cult in Sectarian Judaism and Early Christianity. London: SPCK; Sheffield Phoenix Press. ISBN 978-1-905048-19-9
- ^ a b Barker, Margaret. (2005) [1998]. The Lost Prophet: The Book of Enoch and Its Influence on Christianity. London: SPCK; Sheffield Phoenix Press. ISBN 978-1-905048-18-2
- ^ Fahlbusch, E.; Bromiley, G.W. The Encyclopedia of Christianity: P–Sh page 411, ISBN 0-8028-2416-1 (2004)
- ^ Ephraim Isaac, 1 Enoch: A New Translation and Introduction in James Charlesworth (ed.) The Old Testament Pseudoepigrapha, vol. 1, pp. 5-89 (New York, Doubleday, 1983, ISBN 0-385-09630-5)
- ^ Zich, Robert; Ellis, Kathryn. "Scrolls from the Dead Sea The Qumran Community". Library of Congress.
- ^ Cheyne and Black, Encyclopaedia Biblica (1899), "Apocalyptic Literature" (column 220). "The Book of Enoch as translated into Ethiopic belongs to the last two centuries BC. All of the writers of the NT were familiar with it and were more or less influenced by it in thought"
- ^ "A review of Zodiac Calendars in the Dead Sea Scrolls and their Reception by Helen Jacobus". The Jewish Chronicle (thejc.com) (book review). 2015.
- ^ Tov, Emanuel; Evans, Craig (2008). Exploring the Origins of the Bible: Canon formation in historical, literary, and theological perspective (PDF). Acadia. Archived from the original (PDF) on 2016-06-15.
- ^ Davies, Philip R. (1998). Scribes and Schools: The canonization of the Hebrew scriptures. London, UK: SPCK.